Hujšanje in sobno kolo

Ko enkrat pridemo v srednja leta, se nam vsak kilogram še kako pozna. Tako se je zgodilo tudi meni. Cele dneve sem delal in imel slabo prehrano. Tako sem leta in leta nezdravo živel. Prišlo pa je leto, ko so izvidi pri zdravniku bili porazni. To je bil trenutek, ko sem vedel, da tako ne bo šlo naprej. Moral sem nekaj narediti. Takoj po pregledu sem poklical prijatelja, da sem mu zaupal, kako se počutim. 

Imel sem res dobrega prijatelja in on mi je svetoval sobno kolo. Tega res nisem pričakoval. Ko sva se pogovarjala o možnostih, ki jih imam, sva prišla na sobno kolo. Kajti, ko sva razmišljala, kako bom poskrbel za prehrano in gibanje, ker je to bila edina rešitev, nisem našel nobenega športa, ki bi me veselil. Tako je prijatelj razmišjal naprej, kaj bi lahko počel doma. Najprej je pomislil, da bi šel tečt, pa sem mu hitro povedal, da sem trenutno za tek pretežek in da si bom uničil kolena in kolke. Tako sva morala najti drugo rešitev. Seveda potem pomisliš na kolo. Jaz pa nisem želel kolesariti. Preveč je to bilo zame. Potem pa se je prijatelj spomnil na sobno kolo. 

No, tukaj mu nisem imel več kaj ugovarjati. Moral sem se strinjati, če sem hotel nekaj narediti za svoje zdravje. Moral sem shujšati. Vedel sem, da me čakajo težki dnevi, tedni in meseci. Zavedal sem se, da se to ne zgodi čez noč. Tako sem si kupil sobno kolo, ker sem bil prepričan, da je to edino, kar bom počel. Prve dni kolesarjenja so bili naporni, vedel sem, da ne smem odnehati. Potem pa sem začel uživati. Že v službi sem premišljeval, kako bom šel doma na kolo. 

Najlepše pa je bilo to, da sem videl, da se kilogrami topijo. Moji izvidi pri zdravniku so danes takšni, kot morajo biti.