Plesni čevlji iz preteklosti

Že kar desetletje, če ne več, je od tega, ko sem nazadnje obula plesne čevlje in se zavrtela na plesišču. Oh, kako zelo živi so ti spomini, če samo zaprem oči in začnem sanjati o plesu. Že kot otrok sem se zelo rada vrtela na pesmi, ki jih je na starem gramofonu predvajal moj dedek. Zvoki melodije so me ponesli v prav poseben svet, v katerem sem lahko bila natanko to, kar sem si v tistem trenutku želela biti. 

Ljubezen do plesa ter glasbe me je spremljala tudi skozi osnovno in srednjo šolo, saj sem se že zelo zgodaj podala v svet plesa. V osnovni šoli sem začela z učenjem latinsko ameriškega plesa, ki sem kasneje opustila in se raje usmerila v zvrst plesa, ki ji rečemo salsa. Vsa ta leta sem pilila svoje plesne veščine in se kasneje preizkusila tudi na številnih tekmovanjih. Žal pa sem po koncu študija zaradi poškodbe kolena morala ples čisto opustiti. Danes na to gledam pozitivno, določene stvari se v življenju resnično zgodijo z razlogom. 

Danes, ko sem na plesne vaje peljala svojo najmlajšo hčer, sem tudi sama obula plesne čevlje in z največjim veseljem zaplesala z njo. Občutka, ki me je preplavil v tistem trenutku težko opišem z besedami, vem le, da sem v vrtenju zelo uživala. To je opazila tudi učiteljica plesa in me hitro povabila k starejši skupini, ki se ji bom pridružila že naslednji teden. Že pred obiskom skupine vem, da bom neskončno uživala. Verjemite mi, če vam rečem, da vam ples preprosto zleze pod kožo.