Pokvarjena zamrzovalna omara in iskanje serviserja
Nič lepšega, ko se z avtomobilom pelješ na poletni dopust, v svojo mobilno hiško, ki stoji v malem avtokampu na majhnem otočku.
Tri tedne uživanja in brezskrbnega življenja. Že od prvomajskih praznikov, ko smo mobilno hiško pripravili na poletno sezono, nismo bili v njej. Pomanjkanje časa ali pa slaba organizacija. Kakorkoli še malo in avtomobil bom parkiral pod velikim macesnom, ki stoji zraven mobilne hiške in odprl bom prvo hladno pločevinko piva to poletje. Žal pa ni bilo vse tako kot sva si predstavljala. Na cedilu nas je pustila stara zamrzovalna omara, tako, da je bilo potrebno težavo kar se da hitro rešiti, da ne gre zamrznjena hrana, ki sva jo prinesla s seboj, v nič oziroma se pokvari. Hladilni torbi, ki jih imava, bosta zdržali še do naslednjega dne, več pa ne. Takoj zjutraj pa akcija. Najprej do gospodarja Stipeta, lastnika avtokampa, da mi posodi avto prikolico.
Zamrzovalna omara je prevelika in je ne spravim v svoj avtomobil. Stipe ponudi tudi svojo pomoč, ki jo z veseljem sprejmem, saj bolje pozna mesto in točno ve kje bo zamrzovalna omara najcenejša. In že drviva proti mestu. Stipe pozna tudi serviserja hladilnih naprav, ki tudi odkupuje stare in pokvarjene aparate. Najdeva ga v njegovi delavnici, razložimo prikolico in serviser odšteje potrebne bankovce. Zadovoljen sedem za volan in s Stipetom se odpraviva proti trgovini.
Zamrzovalna omara bo zdaj stoječa, do sedaj sva imela ležečo, ki pa je zavzemala preveč prostora. Za vrati v kuhinji je ravno toliko prostora, da bo stoječa zamrzovalna omara našla svoj prostor. Spet sreča, še zadnji kos sva dobila, ki ga imajo na zalogi. Stipe mi doma še pomaga pri postavitvi, ter ga odpeljem domov. Njegovo prikolico postavim v garažo, tja kamor sem jo našel, ko sem prišel. Za uspešno opravljeno delo si privoščiva vsak kozarček njegovega domačega črnega vina.…